Omemba: Vadim Aleksandrovič

»Posejali smo pšenico. Toda ali bomo lahko kaj poželi, če bodo okoliščine takšne, kot so zdaj?«

»Samo Bog ve. Delamo po najboljših močeh.«

»Razmere so zelo napete in nejasno je, kaj se bo zgodilo z nami. Niti za uro vnaprej ne vemo, kaj se bo zgodilo.«

»Mislila sem, da bom svoje poslednje dni preživela v miru, potem pa se je zgodilo to.«

»Rada bi prenovila svojo kuhinjo.«

»Štiri ure smo sedeli v naši kleti in molili očenaš. Otroke smo ovili z odejami, zaspati pa nismo mogli do treh, štirih zjutraj.«